KAKO PRAVILNO SESTAVITI OPOROKO?

Oporoka je enostransko preklicljiv pravni posel,kar pomeni da se v vsakem trenutko oporoko lahko spremeni ali uniči. Zakon o dedovanju izrecno predpisuje oblike oporoke, v katerih bo oporoka sploh veljavna in pod kakšnim pogoji. Če oporoka ni zapisana v eni od zakonsko predpisanih oblik ne bo veljavna. Oporoka do smrti zapustnika nima nikakršnega učinka.

Oporoka je tudi strogo oseben akt in ne prenaša zastopanja. To pomeni da opročitelja pri izjavi tako osebne volje ne more nihče zastopati.

POGOJI ZA VELJAVNOST OPOROKE

Oporoko lahko napiše oseba, ki je oporočno sposobna. Oporočno sposobna oseba postane, ko dopolni 15 let in je razsodna. Odvzem poslovne sposobnosti ne pomeni, da oseba nima oporočne sposobnosti. Za veljavno oporoko mora imeti pravo voljo za napravo oporoke.

Vsebina oporoke mora biti mogoča, dopustna in določena ali vsaj določljiva. Če imamo oporoko, ki ni povsem jasno napisana, ni nujno da so take določbe takoj neveljavne. Te določbe lahko ustrezno interpretiramo. Lahko preverimo kakšen je bil pravi zapustnikov namen ali interpretiramo oporoko v korist zakonitih dedičev.

Nična bo tista oporoka, ki je nemogoča, katere vsebine ni mogoče izpolniti, ki je nedoločljiva in pa tista ki je v nasprotju z ustavo in moralnimi načeli.

KOGA MORA ZAPUSTNIK VKLJUČITI V OPOROKO?

Institut nujnega deleža omejuje zapustnikovo svobodo testiranja. Naše pravo ne daje popolne svobode zapustniku in ga omejuje s tem, da določi kategorijo oseb, ki so zapustniku najbližje in kateri zapustnik v oporoki ne sme in ne more spregledati (nujni dediči).

Nujni dediči so osebe, ki jim določbe dednega prava določajo, da jim pripada v vsakem primeru del zapuščine. Izjema je samo primer, ko zapustnik nujnega dediča razdedini. Skupni nujni delež je rezerviran delež zapuščine, s katerim zapustnik ne more svobodno razpolagati. Če z njim razpolaga z oporoko ali neodplačnim pravnim poslom, bo to nujni dedič lahko izpodbijal. Na pravice nujnih dedičev sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, ampak mora nujni dedič sam zahtevati nujni delež.

KROG NUJNIH DEDIČEV

Absolutni nujni dediči: Zapustnikovi potomci, zapustnikovi starši, zakonec/zunajzakonski partner/istospolni partner

Absolutni nujni dediči, razen staršev so upravičeni do 1/2 zakonitega dednega deleža.

Relativni nujni dediči: Zapustnikovi stari starši in zapustnikovi bratje in sestre- da so upravičeni do nujnih dednih deležev morajo izpolnjevati tudi pogoj trajne nezmožnosti za delo ali pa da nimajo sredstev za preživljanje.

Starši zapustnika in relativni nujni dediči so upravičeni do 1/3 zakonitega dednega deleža.

Vsi ti nujni dediči bodo nujni dediči takat, ko bodo sicer po dednih redih prišli na vrsto za dedovanje.

Vir: Zakon o dedovanju/ vir slike: Pixabay

V KOLIKOR POTREBUJETE PRAVNI NASVET IZPOLNITE SPODNJI OBRAZEC IN KONTAKTIRALI VAS BOMO V NAJKRAJŠEM MOŽNEM ČASU