PRAVICA DO PREŽIVLJANJA NEPRESKRBLJENEGA ZAKONCA

Pravica do preživljanja je osebnopravna posledica sklenitve zakonske zveze. Zakonec, ki nima sredstev za življenje, pa brez svoje krivde ni zaposlen, ima pravico, da ga drugi zakonec preživlja, kolikor je to v njegovi moči.

Preživnino lahko zahteva nepreskrbljeni zakonec, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen ( ne dobi dela, ki bi vsaj delno ustrezalo njegovi kvalifikaciji in ni mu potrebno sprejeti dela, ki bi znatno poslabšalo njegov življenjski standard).

Pravica do preživljanja temelji na solidarnosti zakoncev. Preživnina se odmeri glede na individualne življenjske razmere obeh partnerjev- zmožnosti preživninskega zavezanca in potrebe preživninskega upravičenca.

Kdaj se lahko preživnina zahteva?

Preživnina se lahko zahteva času trajanja zakonske zveze, v razveznem postopku zakonske zveze (tožbo na preživljanje se mora vložiti, sodišče o tem ne odloča po uradni dolžnosti) in pa po razvezi zakonske zveze. Zakonec ki potrebuje preživnino ima čas eno leto po pravnomočnosti razveze, če so podani pogoji za preživljanje že ob razvezi in obstajajo še takrat, ko sodišče odloča o preživljanju.

Tisti, ki dlje kot leto dni živi ločeno, nima prave do preživljanja, ker je pokazal, da se je sposoben preživljati sam.

Kdaj preživnina preneha?

Preživnina preneha s sklenitvijo nove zakonske zveze, z nastankom zunajzakonske skupnosti ali z nastankom istospolne skupnosti, s pridobitvijo premoženja oziroma če se zakonec, ki je potreboval preživnino zaposli. Obveznost plačevanja preživnine ugasne tudi če preživninski upravičenec stori kaznivo dejanje zoper preživninskega zavezanca ali njegove bližnje.

Višina preživnine

Zakonec je drugega zakonca dolžan preživljati, če s tem ni ogroženo njegovo lastno preživljanje in preživljanje njegovih mladoletnih otrok.

Sodišče lahko na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnost zavezanca, na podlagi katerih je bil preživnina določena, ali če je upravičenec storil kaznivo dejanje zoper zavezanca, otroke ali starše zavezanca.

Preživnina, ki je določena se usklajujejo oziroma valorizira enkrat letno z indeskom rasti življenjskih potrebšin v Republiki Sloveniji. Usklajevanje preživnin opravlja Center za socialno delo.

Če zavezanec ne plača preživnine in zahteva izvršbo, moramo kot izvršilni naslov predložiti pravnomočno sodno odločbo, sodno poravnavo ali notarski zapis in obvestilo CSD.

Vir: Družinski zakonik

Vir slike: Pixabay

 

Potrebujete pravni nasvet?

Pišite nam na info@pravni-nasvet.com in odgovorili Vam bomo v najkrajšem možnem času.