Do pravnomočnosti odločbe o razglasitvi pogrešanega za mrtvega velja domneva, da je pogrešana oseba še živa. Svojci tako ne morejo razpolagati s premoženjem pogrešanega, zato imajo na voljo institut razglasitve pogrešanega za mrtvega, po katerem se nato opravi dedovanje.
Pogoji za razglasitev pogrešanega za mrtvega
Opravi se v primerih, ko je nekdo pogrešan 5 let od njegovega rojstva pa je preteklo 70 let in če o osebi v zadnjih petih letih ni nobenega poročila, pa je verjetno da ni več živa. Opravi se tudi v primeru osebe, ki je izginila pri potopu ladje, prometni oziroma letalski nesreči, požaru, povodnji, potresu ali v kašni drugi smrtni nevarnosti, pa o njem v šestih mesecih po prenehanju nevarnosti ni nobenega poročila in v primeru pogrešanca, ki je izginil med vojno zaradi vojnih dogodkov, pa o njem ni nobenega poročila eno leto po prenehanju bojevanja.
Predlog za razglasitev pogrešanega za mrtvega lahko vložijo osebe s pravnim interesom in državni tožilec. Postopek se odvija pred okrajnim sodiščem v nepravdnem postopku. Sodišče najprej opravi potrebne poizvedbe, preuči dokumentacijo, zasliši priče in se najprej prepriča o smiselnosti uvedbe postopka.
Postavitev zakonitega zastopnika/skrbnika
Če je postopek smiselno investi, sodišče obvesti center za socialno delo da se pogrešani osebi postavi zakonitega zastopnika/skrbnika. Sodišče potem izda oklicni postoepk, kjer navede bistvene okoliščine primera in pozove pogrešano osebo, da se v določenem roku treh mesecev zglasi, če tega ne bo storila se poda opozorilo, da bo razglašena za mrtvo in bo uvedeno dedovanje. Oklic se opravi v uradnem listu. Če se taka oseba kadarkoli kasneje oglasi, sodišče sklep o razglasitvi pogrešane osebe za mrtvo razveljavi.
V odločbi, s katero je pogrešani razglašen za mrtvega, sodišče določi dan, po možnosti pa tudi uro, ki veljata za čas pogrešančeve smrti.
Vir: Zakon o nepravdnem postopku/ vir slike: Pixabay