RAZVEZA ZAKONSKE ZVEZE

Razveza zakonske zveze je možna na dva načina:

  • s sporazumom
  • s tožbo

Sporazumna razveza

Sporazumna razveza se začne na predlog obeh zakoncev. Zakonca se morata sporazumti le o tem, da zakonske zveze ne nameravata več vzdrževati, da torej ne želite več živeti skupaj, ni pa jima treba navajati razlogov za razvezo. Poznamo sporazumno razvezo pred sodiščem (če imajo zakonci otroke, na katerimi še izvajajo starševsko skrb) in pred notarjem. Sporazumna razveza pred notarjem je samo za tiste zakonce, ki nimajo več skupnih otrok, nad katerimi bi še imel starševsko skrb.

Pri sporazumni razvezi morata zakonca skleniti sporazum o razvezi, na podlagi katerega podata sodišču predlog za razvezo. Zakon določa da morata predlogu za razvezo priložiti sporazume o vseh bistvenih vprašanjih, ki zadevajo njiju in skupne otroke.

Predlogu je potrebno priložiti: Sporazum o delitvi skupnega premoženja, sporazum o preživljanju nepreskrbljenega zakonca, sporazum glede vzgoje in varstva otrok, sporazum glede preživljanja otrok in sporazum glede stikov med starši in otroci.

Sporazumi o delitvi skupnega premoženja in o preživljanju nepreskrbljenega zakonca morajo biti sklenjeni v obliki izvršljivega notarskega zapisa.

Preden sodišče izda sodbo o sporazumni razvezi, mora preveriti ali so vsi sporazumi, ki zadevajo otroke, v njihovo korist. Zakonca morata preden vložita predlog za sporazumno razvezo, se udeležiti predhodnega sodelovanja pred Centrom za socialno delo.

Če ugotovi, da so sporazumni v skladu z otrokovo koristijo, sodišče izda sodbo, v kateri zajame vse sporazume. S tem se razveže zakonska zveza, določi se kdo ima varstvo in vzgojo, kako so urejeni stiki in kako preživljanje. Če sporazumi niso v korist otroka, sodišče zakonca pozove k predložitvi drugega predloga. Če ga starša ne predložita sodišče predlog za sporazumno razvezo zavrne.

Tožba na razvezo

Pri tožbi na razvezo poznamo samo en razvezni razlog: nevzdržnost zakonske zveze. Razvezni razlog je potrebno navesti in ga dokazati. Sodišče mora v vsakem posameznem primeru ugotoviti nevzdržnost, zato mora raziskati celotno stanje v zakonski zvezi, da bi lahko ugotovilo, ali naj zakonsko zvezo razveže. Pri tožbi na razvezo je prav tako obvezno predhodno svetovanje na Centru za socialno delo, zaradi varstva koristi otrok (dovolj je da pride na predhodno svetovanje pri Centru za socialno delo le tožnik).

Če partnerja po predhodnem svetovanju vseeno ne želita več zakonske zveze, ju Center za socialno delo seznani s pravnimi posledicami razveze za njiju in otroka. Zakonca imata možnost mediacije.

Če se niso sporazumeli mora sodišče odločiti o razvezi in o vseh vprašanjih glede otrok.

V razveznem postopku mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in koristi otrok. Sodišče torej po uradni dolžnosti odloča o vprašanjih o varstvu in vzgoji, o stikih in preživljanju otrok. To pomeni da o tem odloča, ne glede na to, ali tožnik v tožbi to zahteva ali ne. Sodišče za preživljanje določi mesečno preživnino, pri stikih določi kolikokrat tedensko ali mesečno se bodo izvedli, odloča pa tudi, kdo bo imel varstvo in vzgojo otrok. Sodišče mora pridobiti tudi mnenje Centra za socialno delo in otrok.

Vir: Družinski zakonik, vir slike: Pixabay

 

 

Potrebujete pravni nasvet?

Pišite nam na info@pravni-nasvet.com in odgovorili Vam bomo v najkrajšem možnem času.